Dolina miru

Neprespana noč

Komentiraj

Objavil/a Bostjan Ponedeljek, December 7, 2009 ob 15:38 pod Fotografije, Fotografije/nočne, Razmišljanja, Sedaj se bere, Sedaj se gleda, Sunrise

Vsake toliko časa se mi zgodi, da nikakor ne gre zaspati (takrat ko bi jaz hotel seveda). To se mi ni zgodilo že kar nekaj časa, vse od poletja naprej sem lepo spal ponoči, vse do včerajšnjega dne oz. noči. Da se je tako končalo oz. začelo sem kriv kar sam, ker sem kljub vsemu, kar vem o pozno popoldanskem “dremežu” včeraj vseeno zadremal za urico ali dve (če po pravici povem sem spal kot polh na toplem podstrešju, s polnim želodčkom, sredi hudi zime). Nekako sem mislil, da mogoče me bo pa le minil glavobol, ki sicer ni bil ne vem kaj hud, bil je pa ravno tako nadležen kot, hm,… Trenutno ne najdem primerjave, zato jo bom dopisal, ko se je domislim :) Seveda ni moj dremež prav nič pomagal, če nista prej dve noči trdnega spanca, tudi kratek dremež ne bo,… Bilo je pa vredno poskusit.

Že ko sem se zbudi sem vedel, da ne bo ravno običajno noč, glava je še vedno bolela, počutil sem se, kot bi vstal po dolgi prespani noči, no ni bilo ravno tako, vsaj od začetka ne, potem kasneje pa. Kaj sem počel do tenutka, ko sem odločil, da bi bilo fino, če bi šel spat ne bom opisoval, se bom raje posvetil temu kar sem počel od takrat naprej.

Spravim se v posteljo, v dobri veri, da bom kmalu zaspal. Po kake pol ure (ali malce več) premetavanja sem ter tja po postelji, sem sklenil da bom pogledal epizodo Housa (se mi jih je že kar nekaj nabralo, ki jih še nisem pogledal). Budno sem spremljal dogajanje skozi celo epizodo, ni se mi pa prav nič spalo, šment.

Kaj sedaj. V playlisto dodam še ostale epizode, ki jih še nisem pogledal (mislim da so bile še 4), obenem sem se pa spravil do konca prebrati knjigo Razrušite mi Pariz – Swen Hassel. To knjigo sem imel na nočni omarici že kar nekaj časa, s parimi prebranimi stranmi.  O sami knjigi tole. Je tretja in zadnja v seriji knjig, ki opisujejo dogajanje v II. svetovni vojni skozi oči nemške enote, ki so se borili od ruske fronte, do Monte Cassina ( ravno zaradi te druge knjige sem tudi začel brati te knjige – stari ata je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in se je boril ravno v oz. pri Monte Cassinu) in se nazadnje znajdejo na zahodni fronti v času zavezniške invazije v Normandiji. V knjigah je polno krutih opisov bitk, človeških stisk, šaljivih dogodkov in da, tudi povsem človeških dejanj v kruti vojni s strani nemcev. En mali citat, ki je napisan tudi na zadnji stranici knjige:

“O prekletih minah bomo sanjali”, je nenadoma rekel Porta, “ko bomo doma prekopavali zelenjavni vrt. Preden se bomo zavedli, kje smo, bomo poskušali detonirati prekleti krompir.”
In še tole, isto s zadnje strani, z malim mojim dodatkom:
Zadnji boji v tej vojni so najbolj kruti, neusmiljeni in divji – opustošena dežela je prekrita s trupli. A celo v takšnih okoliščinah najdejo vojaki majhna zadovoljstva, priložnosti za zabavo, zveste prijatelje in celo strastno ljubezen (ki se na žalost kruto konča). Tudi Hitlerjevi vojaki so ljudje.
No, takšnih ali drugačnih dogodkov, izjav, je v knjigi polno. Knjiga te, ko jo enkrat začneš brati, nikakor noče izpustiti iz svojih rok in ko jo enkrat dokončaš, si želiš samo še veeeč :) Tolikokrat kot sem se tukaj hahljal ob branju, se že dolgo nisem, sploh pa ob dejstvu, da sem jo bral sredi noči pa vse do jutra. Da da, prebral sem celo. Branje mi tokrat ni prav nič pomagalo pri uspavanju, prav nasprotno, še bolj sem bil buden v času, ko sem jo dokončal. Ura je takrat kazala 5 in še nekaj minut :D

O knjigi oz. knjigah le še to. Ves čas se mi je dozdevalo, da avtor vse skupaj opisuje tako živo, kot bi bil sam udeležen v tej vojni. In nisem se motil, avtor je knjige napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj v nemški vojski.

Obenem ko sem bral knjigo, sem z enim očesom spremljal tudi dogajanje na velikem ekranu, včasih pa knjigo celo odložil in se posvetil, za par kratkih trenutkov, samo seriji. “Pogledal” sem prav vse epizode, samo ne me spraševati kaj točno se je dogajalo v njih, ker se niti približno ne spomnim :D

Torej, kaj početi ob petih zjutraj, ko se nekateri pripravljajo za pot v službo, nekateri sladko spijo, sam pa z očmi kot sova? Posežeš po preverjenjem uspavalu, skodelici(če se temu lahko sploh reče skodelica, slab pol litra) tople, ne ne, vroče in sveže turške kave. Kakor se čudno sliši, da je poživilina pijača uspavalo, pri meni to nikoli ne zataji v takih poznih oz. zgodnjih jutranjih urah. In pa seveda, epizoda Top Gear-a, tokrat čisto sveža (namreč, ko sem šel kuhati kavo, sem dal vleči dol čisto svežo, bila je še topla). Ta serija me vedno uspava, pa jo zelo rad gledam. Verjetno je kaj v zvezi z zvokom avtomobilskih motorjev, ki me uspavajo že od čisto malih nog (prav veliko dirk formule 1 nisem pogledal v celoti, vedno me je kaj kmalu zmanjkalo).

Anyway, po skodelici kave, pol epizode (tam nekje) Top Gear-a, sem končo odšel v topli svet sanj, kjer sem ostal kar precej ur, no, kdo pa bi odšel tam kar tako :D

Seveda je bila še kakšna dobra stran nespanja. Ena je recimo ta, da sem se po dolgem dolgem času zopet spravil nekaj napisati sem (nekako niti nisem nobene prave volje, da bi kaj spravil na “papir” zadnje čase). In pa še ena, kar pomembna v teh turobnih, deževnih, mrzlih in meglenih dneh. Namreč videl sem sončni vzhod in to povrhu še zelo lep :) Kako je zgledal? No to se pa vidi malo bolj spodaj ;)

  • Share/Bookmark

Pogled v nebo, drugič :)

Komentiraj

Objavil/a Bostjan Ponedeljek, November 16, 2009 ob 16:53 pod Fotografije, Fotografije/nebo, Fotografije/pokrajina, Sundown

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Pesem

Komentiraj

Objavil/a Bostjan Četrtek, November 12, 2009 ob 13:11 pod Sedaj se gleda

Že nekaj dni se mi po glavi plete pesem If I were a rich man, ki sem jo nazadnje slišal, hm, že kar nekaj časa nazaj.

Poiščem pesem na spletu, no bolj video in je prav lepa pesmica. Pesem je iz filma oz. še prej iz gledališke predstave Fiddler on a roof. Predstave si najbrž ne bom ogledal v živo, film si pa lahko in ga tudi bom. Sedaj ko tole pišem se je film že veselo downloadal in že pridno čaka na ogled, ki bo sledil kar kmalu, kljub temu, da je dolg skoraj točno 3 ure :D

Sem si ogledal kar nekaj odlomkov iz filma in sem čisto navdušen, to mora biti odličen film.

Še dve pesmi iz filma :)

Fiddler on a roof: If I were a rich man

YouTube slika preogleda

Fiddler on a roof: Do you love me?

YouTube slika preogleda

In pa še slovenska verzija, v izvedbi MGL, pevec Janez Starina

YouTube slika preogleda

Pa še ena iz filma :D

“You may ask, how did this tradition get started?”
“I’ll tell you”
“I don’t know.”

  • Share/Bookmark

Pogled v nebo

Komentiraj

Objavil/a Bostjan Sreda, November 11, 2009 ob 14:16 pod Fotografije, Fotografije/nebo, Fotografije/pokrajina

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Minuta za glasbo #2

Komentiraj

Objavil/a Bostjan Petek, November 6, 2009 ob 12:04 pod Sedaj se posluša

Skladba, ki jo poslušam vsake toliko časa, Bolero, avtor- Ravel. Preprosta, a čudovita. O njej bi se dalo napisati marsikaj, mnogo črnila je bilo prelito tako o sami dolžini (po avtorju naj bi trajala tam od 15 pa vse do 18 minut, največkrat jo pa slišimo v nekako 6 minutah), kot o stanju “duha” avtorja, ko jo je pisal. Vse skupaj niti približno ni važno.

Na kratko : Boléro, as the work was renamed, lasts approximately 15 minutes, and repeats each of the theme’s two parts 9 times in the same key, using different orchestrations to vary the texture and to create a gradual crescendo. (The pattern is AA BB repeated 4 times, and then a single repeat of AB, leading to the modulation which gives the piece its cataclysmic ending.)
Skladba je čudovita, prav tako video :)

Maurice Ravel – Bolero, dirigent Andre Rieu

YouTube slika preogleda

Prav prileže se ob takih dneh, kot je danes :)

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »